Preizkusi sistem, preden ga poskusiš za mizo.
Martingale, Fibonacci, d’Alembert ali lastna strategija — na stotinah do tisočih vrtljajev, z grafom bankrolla, največjim padcem in tveganjem poloma čez stotine potekov.
Strategie
Lastni graditelj
Bankroll in vrtljaji
Najv. stava mora biti večja ali enaka najm. stavi.
Stop pravila
Število potekov
Izid se preračuna iz nove naključne serije vrtljajev. Simulacijo zažene tudi Enter v katerem koli polju.
Gibanje bankrolla
Najpomembnejše ni samo končno stanje, ampak padci, serije in velikost potrebne stave.
Komentar: Zaženi simulacijo in dobiš praktičen komentar o tveganju, progresiji in o tem, kaj številke pomenijo.
- Prednost igralnicedolgoročna prednost igralnice
- 2,70 %
- Ničle / 00v zadnji seriji vrtljajev
- 0
- Najdaljša serija protiob njej se progresije najpogosteje zlomijo — kako pogosto taka pride? →
- 0
Zadnji vrtljaji
Mala zgodovina prikazuje serije, ob katerih se progresivne strategije najpogosteje zlomijo.
Enaki vrtljaji, druge strategije
Ta tabela povsem enako serijo vrtljajev iz zadnjega poteka predvaja skozi druge sisteme. Razlike torej niso naključje, ampak zgolj učinek progresije stav.
| Strategie | Izid | Največji padec | Najvišja stava | Konec |
|---|
Nobena progresija igralnice dolgoročno ne premaga — razlikujejo se po tem, kako razporedijo tveganje. Tvoja trenutna strategija je označena.
Kako brati test ruletnega sistema
Preizkuševalnik ni navodilo, kako premagati ruleto. Je praktičen pripomoček, ki pokaže, zakaj so progresivne strategije pogosto videti dobro le do trenutka, ko pride daljša izgubna serija.
Ruletni sistemi, kot so Martingale, Fibonacci, d’Alembert ali Paroli delajo predvsem s tem, kako spreminjaš velikost stave po dobitku ali izgubi. Same verjetnosti izida pa ne spremenijo. Evropska ruleta ima zaradi ničle dolgoročno prednost igralnice 2,70 %, ameriška ruleta pa zaradi dveh ničel še višjo. Zato ni pomembno spremljati samo tega, ali se je en konkreten potek končal v plusu, ampak tudi, kako velik bankroll je bil potreben in kako globoki padci so se pojavili na poti.
Zakaj Martingale ne jamči dobitka
Martingale po vsaki izgubi podvoji stavo. Na kratkem vzorcu zato pogosto ustvari vtis stabilnega sistema: nekaj majhnih dobitkov pobriše prejšnje izgube. Težava je, da zadošča daljša serija izgub in potrebna stava začne rasti izjemno hitro. V praksi sistem nato trči ob bankroll, ob najvišji limit mize ali ob psihološko mejo igralca.
Fibonacci, d’Alembert in blažje progresije
Fibonacci in d’Alembert stav ne zvišujeta tako agresivno kot Martingale, zato sta običajno videti stabilnejša. To pa ne pomeni, da odpravita prednost igralnice. Tveganje razporedita drugače: bankroll lahko pada počasneje, okrevanje po dolgi seriji izgub pa lahko traja dlje. Prav zato je koristno spremljati graf bankrolla, največji padec in število vrtljajev, potrebnih za vrnitev.
| Kazalnik | Kaj pomeni | Zakaj je pomemben |
|---|---|---|
| Dobiček / izguba | Končna razlika med začetnim in končnim bankrollom. | Sam po sebi ne zadošča, ker ne pokaže niti poti niti tveganja. |
| Največji padec | Največji padec bankrolla med simulacijo. | Pokaže, kako globoko izgubo bi strategija morala preživeti. |
| Najvišja stava | Najvišja stava, ki jo je sistem med testom potreboval. | Pomaga razkriti, ali je strategija sploh praktično igralna. |
| Tveganje poloma | Delež potekov v načinu 100×/500×, v katerih bankroll ni zadoščal za naslednjo stavo. | En sam potek ga ne pokaže — prav zato obstaja način Monte Carlo. |
| Razlog za konec | Na primer dokončano število vrtljajev, stop-loss, take-profit ali premajhen bankroll. | Pove, ali je sistem iztekel naravno ali je trčil ob limit. |
Kako preizkusiti lastno ruletno strategijo
Pri lastni strategiji si najprej nastavi realno osnovno enoto in bankroll. Nato spremljaj, ali sistem ne zahteva stav, ki pri običajni mizi ne bi bile mogoče. Če je strategija videti dobro le ob neomejenem bankrollu in brez limitov, je to močan znak, da v praksi ne bo uporabna.
Najpogostejša napaka: ocenjevati samo zmagovalni potek
Ruleta je igra z veliko varianco. Ena simulacija se lahko lepo konča v plusu, druga lahko isti sistem pošlje v globok padec. Zato preizkuševalnik ponuja način 100 in 500 potekov: namesto ene zgodbe vidiš celotno razporeditev izidov — koliko potekov se je končalo v plusu, kakšna je mediana in kako pogosto je strategija propadla. Zakaj noben sistem dolgoročno ne zmaga, pa razčlenimo v pošteni razlagi vprašanja Kako zmagati pri ruleti.
Pogosta vprašanja o ruletnih sistemih
Ali lahko ruletni sistem premaga prednost igralnice?
Ne. Sistem lahko spreminja velikost stav in gibanje bankrolla, ne spremeni pa matematične prednosti igralnice. Preizkuševalnik prikazuje predvsem tveganje, nihajnost in učinek limitov.
Zakaj je Martingale pogosto videti uspešen?
Ker se veliko kratkih serij konča z majhnim dobitkom. Tveganje pa se kopiči v ozadju in se pokaže ob daljši seriji izgub, ko stave rastejo zelo hitro. Poženi 500 potekov in videl boš, kako pogosto se to konča s polomom.
Je boljši Fibonacci ali d’Alembert?
Odvisno od cilja testa. Fibonacci se odziva po zaporedju, d’Alembert zvišuje linearno. Oba sta blažja od Martingala, a nobeden ne odpravi dolgoročne slabosti igralca. Najbolj pošteno primerjavo dobiš v tabeli „Enaki vrtljaji, druge strategije“.
Koliko vrtljajev se splača preizkusiti?
Za osnovno predstavo zadošča nekaj sto vrtljajev, za boljše razumevanje tveganja pa so koristni tisoči vrtljajev in več ponovljenih potekov z enako nastavitvijo — temu služi način 100× in 500×.
Preizkuševalnik je samo en del sestavljanke
Najprej razumi stavo, nato izračunaj njeno ceno — tu pa testiraj daljše scenarije, progresije in delo z bankrollom.